Razglasitev rezultatov natečaja 
FOTOZGODBA NAŠE SOSESKE

Natečaj Fotozgodba naše soseske je uspešno zaključen. Prispevali ste več kot 170 fotografij, ki prikazujejo bivalna okolja skozi fotografski objektiv tako, kot jih vidimo njihovi prebivalci in uporabniki. Zahvaljujemo se vam za oddane fotografije, ki skupaj s podnapisi odpirajo nove poglede na mestne prostore v slovenskih in drugih mestih in na življenje, ki poteka v njih! Vse prispele fotografije s podnapisi bodo kmalu predstavljene tudi v spletni galeriji.

Mednarodna žirija je zaključila svoje delo. Izbrane fotografije s podnapisi si lahko ogledate tukaj. V nedeljo, 20. novembra 2016, smo po zaključenem vodenem ogledu razstave Soseske in ulice v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani (MAO, Pot na Fužine 2) razglasili zmagovalce natečaja:

a.) NAJPRIJETNEJŠI PROSTOR MOJE SOSESKE

  • Lidija Deu
  • Špela Gliha
  • Samo Jančar
  • Nenad Pataky
  • Urška Podgrajšek

b.) POKLICI V MOJI SOSESKI

  • Tisa Neža Herlec
  • Ana Lasič
  • Lea Piškur
  • Domen Pukl Kopinč

c.) MOJ SOSED

  • Samo Jančar
  • Ana Klofutar-Hergeršič
  • Nenad Pataky
  • Maruša Račič
  • Matej Vinko

d.) MEJE MOJE SOSESKE

  • Vid Bogovič
  • Ana Dujmović
  • Tisa Neža Herlec
  • Sinja Hudnik
  • Nenad Pataky

e.) SKUPNE VREDNOTE MOJE SOSESKE

  • Špela Gliha
  • Tisa Neža Herlec
  • Mia Mihelič
  • Matej Vinko

Tema natečaja

Ustvarjamo foto album velikih stanovanjskih sosesk. Album je tematska zbirka fotografij današnjega stanja sosesk v Sloveniji in drugod. Nastaja participativno z udeležbo prebivalcev in obiskovalcev sosesk. Namenjen je prikazu sosesk in njihovega življenja skozi oči tistih, ki v njih živimo ali se v njih občasno zadržujemo. 

Organizatorji natečaja

Natečaj organizira Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) v okviru mednarodnega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) in v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter lokalno iniciativo Skupaj na ploščad!.

Natečaj Fotozgodba naše soseske poteka vzporedno z razstavo Soseske in ulice, ki je na ogled od 17. maja do 20. novembra 2016 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Kdo in kako lahko sodeluje?

  • Nato posnameš do deset fotografij soseske.
  • Priporočena velikost fotografije je najmanj 11 x 17 cm, resolucije 250 dpi.
  • Vsako fotografijo uvrstiš v eno od spodaj definiranih kategorij (A – E).
  • K fotografiji dodaš podnapis v slovenskem ali angleškem jeziku.
  • Dopišeš še ime in naslov soseske ter mesto, v katerem se nahaja. 
  • Vse skupaj oddaš do 31. 10. 2016 (podaljšano do 4. 11. 2016) na spletni strani humancities.uirs.si

Kdaj lahko sodeluješ?

  • Natečaj je odprt od 5. septembra do 31. oktobra 2016 (podaljšano do 4. novembra).

Ostali pogoji

  • Vsaka od fotografij je lahko uvrščena le v eno od petih možnih kategorij.
  • Žirija si pridružuje pravico prerazporeditve fotografij v drugo kategorijo.
  • Sodelujoči dovoljuje objavo imen in priimkov ob objavi fotografij na spletnih straneh soorganizatorjev, v tiskanih materialih in v sporočilih za javnost.
  • Sodelujoči dovoljuje uporabo materiala v raziskovalne namene za potrebe prepoznavanja spoznavnih zemljevidov sosesk in vrednot, ki so skupne uporabnikom sosesk.

Kontakt

Žirija

  • Mednarodna žirija je predstavljena na tej povezavi.
  • Ocenjujeta se fotografija in podnapis po naslednjih kriterijih: upoštevanje teme natečaja, izvirnost, vizualni učinek, pripovednost in prispevek k celotni fotozgodbi posamezne soseske ali tematske kategorije.

Nagrada

  • Iz vsake kategorije bodo izbrane tri fotografije in natisnjene kot razglednice s predstavitvijo avtorjevega pogleda na sosesko.
  • Zmagovalci natečaja bodo svečano predstavljeni 20. novembra 2016 na zaprtju razstave Soseske in ulice v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Izberi si kategorijo, v katero boš uvrstil fotografijo

a.) NAJPRIJETNEJŠI PROSTOR MOJE SOSESKE

V domači soseski navadno preživimo večji del svojega prostega časa, zato njena urejenost pomembno vpliva na kvaliteto našega bivanja. Kateri so tisti prostori sosesk, ki jih imam rad-a, se mi zdijo prijetni, se v njih rad-a zadržujem? Kaj jih dela prijetne? So to dejavnosti in ljudje, ki se zadržujejo tam, ureditve in opremljenost z ulično opremo, prisotnost naravnih elementov, morda svetloba in barve ali pa detajli okoliških stavb? Skozi fotografijo in njen podnapis poskusi prikazati prostore soseske, ki se ti zdijo prijetni, in razložiti, kaj jih dela privlačne.

b.) POKLICI V MOJI SOSESKI

Dobre soseske niso zgolj spalna naselja, v njih se odvijajo različne dejavnosti in programi, ki oskrbujejo prebivalce soseske in mesta. Pek v pekarni na koncu ulice, prodajalka v lokalni trgovini, voznik avtobusa, ki ustavlja v soseski, vzdrževalec zelenic … je le nekaj bolj izpostavljenih poklicev, ki pomembno prispevajo h kvaliteti življenja v soseski. Hkrati pa v soseskah najdemo še množico drugih poklicev, ki so očem skriti – v soseskah živijo ljudje z različnimi veščinami, spretnostmi in znanji. Skozi fotografski objektiv prikaži njihove dejavnosti.

 

c.) MOJ SOSED

Hiter življenjski ritem in z novimi komunikacijskimi tehnologijami podprti načini komuniciranja spreminjajo in pogosto siromašijo stike med ljudmi, ki bivajo v istem prostoru. S pomočjo fotografije in njenega podnapisa ujemi trenutke, ki kažejo, da v soseskah sobivamo socialna bitja, ki se kljub spremenjenemu načinu življenja še vedno družimo, se podpiramo, si pomagamo in sodelujemo. Igra na ulici, klepet na klopi v lokalnem parku ali pa zvonjenje na sosedova vrata, ko nam ob peki piškotov zmanjka moke, so primeri dejavnosti, ki povezujejo ljudi v soseski. Fotografije s podnapisi v tej kategoriji naj prikažejo, da v soseskah živimo ljudje, ki smo si sosedje in ne popolni neznanci.

d.) MEJE MOJE SOSESKE

Do kod sega moja soseska? Kaj je njen rob in kaj ga opredeljuje? Je fizično, funkcijsko ali simbolno definiran? Meje so včasih jasne in določno definirane, včasih pa zabrisane in fluidne. Prepoznavanje mej je dobrodošlo, da bi jih lahko presegali. Ali pa znotraj njih okrepili značaj prostora, ki ga definirajo. S pomočjo fotografije in njenega podnapisa predstavi meje svoje soseske.

 

 

e.) SKUPNE VREDNOTE MOJE SOSESKE

Katere skupne vrednote delijo prebivalci moje soseske? Kateri ideali nas povezujejo kot skupnost? Kako se odražajo v prostoru? So lahko osnova za skupno delovanje prebivalcev soseske v prizadevanjih za izboljšanje bivalnih razmer v soseski? Vrednote so nesnovna kategorija, se pa pogosto odražajo v fizičnem, stvarnem okolju. V tej kategoriji zbiramo fotografije, ki prikazujejo stanje v soseskah, v katerem se zrcalijo vrednote njihovih prebivalcev.

 

Žirija

Mednarodno žirijo sestavljajo partnerji projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta in zunanji strokovnjaki:

  • Laura Galluzzo, raziskovalka in izredna profesorica, Politehnična Univerza v Milanu (IT),
  • Nina Goršič, raziskovalka in arhitektka, Urbanistični inštitut Republike Slovenije (SLO),
  • Blaž Jamšek, fotograf in arhitekt, civilna iniciativa Skupaj na ploščad! (SLO),
  • Natalija Lapajne, kustodinja, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana (SLO),
  • Anke Strittmatter, profesorica, FH JOANNEUM Univerza uporabnih znanosti, Gradec (AT),
  • Biba Tominc, raziskovalka, geografinja in pedagoginja, Urbanistični inštitut Republike Slovenije (SLO),
  • Damjana Zaviršek Hudnik, arhitektka, civilna iniciativa Skupaj na ploščad! (SLO),

Več o projektu Humana mesta / Human Cities

Na pobudo Pro Materie iz Bruslja je bila leta 2007 organizirana dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje okolja, kjer je bil prvič predstavljen koncept Humana mesta. Konferenca je bila posvečena problematiki javnih prostorov in njihovim družbenim in kulturnim razsežnostim. Uspeh tega srečanja je pomenil vzgib za oblikovanje širše mednarodne skupine, v kateri Urbanistični inštitut RS igra pomembno vlogo pri raziskovanju različnih vidikov mestnega javnega prostora. Aktivnosti potekajo v okviru različnih projektov sofinanciranih iz evropskega programa Kultura 2007–2013 in Ustvarjalna Evropa 2014–2020. 

  • Prvi projekt z naslovom Humana mesta: oblikovanje urbanih prizorišč (2008–2010) se je osredotočal na uporabnike javnih odprtih prostorov v mestih in raziskoval, kako prostore doživljamo, interpretiramo ter jih uporabljamo. V okviru projekta je bila leta 2010 pri založbi Stichting Kunstboek (BE) v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS (SLO) in Pro Materia (BE) izdana publikacija z naslovom Human Cities: Celebrating public space.
  • Drugi projekt z naslovom Humana mesta: oživljanje javnega prostora (2010–2012) je opozoril na vrednote v evropskih mestih in raziskal različne pristope, ki pripomorejo k inovativnemu in učinkovitemu zagotavljanju javnega prostora v mestih. Posebna pozornost je bila namenjena lokalnim iniciativam, predvsem njihovi vlogi pri spodbujanju aktivnosti v javnih prostorih. Javni prostori pri tem niso razumljeni le kot fizična forma, ampak tudi kot socialno omrežje, ki se vzpostavi med uporabniki. V okviru projekta je bil pri založbi Urbani izziv - publikacije leta 2012 izdan zbornik z naslovom Human Cities / Civil Society Reclaims Public Space. Cross Perspectives Based on Research
  • Tretji projekt z naslovom Humana mesta: izzivanje merila mesta (2014–2018) analizira prednosti vključevanja lokalnih iniciativ pri oživljanju urbanih javnih prostorov sodobnih mest. Glavni namen projekta je prikazati in raziskati inovativne prakse urejanja mestnih javnih prostorov po principu od spodaj navzgor (t. i. bottom-up approach), da bi razumeli moč lokalnih iniciativ. Vabljeni k spremljanju aktivnosti projekta na facebook strani.